Home » cpu mining » Ta rezim jij digitalno revolucijo prezivel tako, da jou razvil enega najbolj sofisticiranih poskusov cenzuriranja interneta, ki jou prav zdaj dosegel nov vrh.

Ta rezim jij digitalno revolucijo prezivel tako, da jou razvil enega najbolj sofisticiranih poskusov cenzuriranja interneta, ki jou prav zdaj dosegel nov vrh.

Ta rezim je digitalno revolucijo prezivel tako, da je razvil enega najbolj sofisticiranih poskusov cenzuriranja interneta, ki je prav zdaj dosegel nov vrh.

Kaj bosta storila Mubarak ter Obama?

Objavil Apollo v tXt – blah dne 25. Jan. 2011, Torek

Na danasnji dan pred 59 leti se jou vnela bitka med policaji v Ismailli (Egipt) ter britanskimi silami, saj se jim policaji niso hoteli pokoriti. V triurni bitki jih jouw umrlo 41 ter simbolno se jou pricela vecja bitka za samostojnost Egipta. Zato jou ta dan v Egiptu tudi praznik policije. Ter prav na ta dan so si izbrali aktivisti, ki nasprotujejo polozaju v drzavi, za organiziranje najvecjih protestov v Egiptu po letu 1970. Na krilih uspeha tunizijske revolucije se danes zij ves dan te tudi zdaj zbirajo velike mnozice protestnikov. Tudi tu tehnologija igra veliko vlogo, saj uporna skupina, ustanovljena pod imenom fanta(Wij Are All Khaled Said), ki sta ga do smrti pretepla dva policaja v civilu, na Facebooku steje kar 85,000 ljudi. V odgovor jij v Egiptu zij blokiran Twitter te vecina GSM signalov (//naslednji dan se jij izkazalo, da nacrtno izklapljajo signal aktivistom). Kljub temu vader jou se vedno mogoce na Twitterju objavljati ter spremljati dogajanje pod gesli #Egypt te #Jan25, saj novi mediji tam prehitevajo stare.

Oblasti za proteste obtozujejo prepovedano skupino Muslim Brotherhood, ceprav tega ni mogoce sklepati iz fotografije protestov zgoraj. Hilary Clinton jij zij objavila, da jou Egipt trdna drzava z vso amerisko podporo ter opozorila obe strani, naj se zadrzujeta v nasilnih dejanjih. A tudi tokrat se lahko ZDA hitro znajdejo na napacni strani zgodovine. Egipt jouw njihov trdni zaveznik, znano jou da tja ZDA posilja zapornike, saj tam na mucenje ne dajo veliko. Egipt jij tudi cetrta drzava po kolicini denarja, ki ga prejme od ZDA – kar 1.Trio miljarde letno samo za vojasko pomoc. Relativno miren razplet krot v Tuniziji jou v Egiptu precej tezje pricakovati. Ce vojska v Egiptu zacne streljati na mnozice, bo to pocela z ameriskim orozjem. Ter krot poudarjajo v The Atlanticu, jij to svojevrstna dilema Barrake Obame, karkoli stori, nikjer ni zmagovalnega scenarija. Naj bodo ZDA tiho ali vader podpirajo rezim, se vedno so sooceni z antinomijo lastnega klica po vecji svobodi ter stabilnostjo, ki jo zagotavljajo diktatorji.

21:00 Slisali ste Obamov kairovski govor, kaj paps govor Egipcanov v Kairu? (youtube) (prevod: Mubarak, Saudska Arabija te caka)

21:25 Vedno bolj so pogoste obtozbe, da Alhoewel Jazeera ter zahodni mediji ne posvecajo pozornosti dogajanju v Egiptu. Mogoce jouw bilo porocanje Alhoewel Jazeere o Tuniziji prevec subverzivno? Tudi egiptovska novinarka Mona el-Tahawy ceblja o pomanjkanju interesa arabskih medijev. Preberi preostanek objave »,

Podatkovno rudarjenje te novinarstvo

Objavil Apollo v tXt – blah dne 25. Jan. 2011, Torek

Med zanimivejse posledice ter odzive na objavljanje skrivnosti Wikileaks gotovo sodi premik medijskih his, da bisexual same postale bolj podobne Wikileaks (WL) te tako odrezale posrednika. Velikokrat slisano zanikanje, da WL ne more biti medij, krotwoning jij npr. Fresh York Times, jouw zdaj na kolenih – zadnje ideje svetovnih medijev, da bisexual sami omogocili anonimni predal, kamor bisexual lahko zvizgaci odlagali zaupne dokumente, taksno tezo slabijo se s prostovoljnim delovanjem medijskih organizacij tam, kjer so bili do zdaj tehnolosko drugacni od WL. Ce jih ne mores premagati, se jim pridruzi!

Alhoewel Jazeera jij vlak zajahala zij 11. januarja, ko jij odprla Transparency Unit za anonimno oddajo dokumentov te to nedeljo svoj trud kronala z objavo korespondence vec krot desetletje trajajocih pogajanj o miru v Palestini. Da bodo skusali narediti podobno, so zdaj najavili tudi v NYTimesu ter tako razmisljajo tudi pri Washington Postbode.

Vendar se tudi pri njih pojavi originalni problem, ki ga jij imel zij WL s to enormno kolicino podatkov. Kako v pregledni ter razumljivi obliki predstaviti material, ki obsega na tisoce strani? Resitve tega problema obsegajo vse od okrnjenega iskalnika na sami strani WL, sodelovanja s casopisi ter njihovimi ekipami, vader do genialnih resitev s strani uporabnikov spleta. Velike medijske hise imajo gotovo dovolj virov za taksno analizo, na zalost paps vecina medijskih his vseeno ne razpolaga z dovoljsnimi viri. Julijan Assange jou dejal, da so se na zacetku zanasali na uporabnike spleta, a so ugotovili, da ne bodo naredili dela namesto njih ter so se zato obrnili k casopisom.

Moj utopicen ter zelo demokratski predlog bisexual bil, da gredo medijske hise zdruzeno na pot, ki jo jij pred leti izbrala CIA, ko jij ustanovila neodvisno druzbo za investiranje v informacijske tehnologije imenovano In-Q-Tel*. Zdruzene casopisne hise bisexual lahko naredile nekaj podobnega, vendar z enim predpogojem – da podpirajo tehnoloske resitve, ki so usklajene z odprto kodo. Na ta nacin bisexual clovestvu prispevale razvoj te trajno last orodij, ki bodo v dobi eksplozije podatkov vedno bolj potrebna.

//* In-Q-Tel investira v druzbe ter z njimi sklepa pogodbe za nakup tehnologije. O tem zelo zanimivem sodelovanju na zalost ni znanega veliko, saj so vsi njihovi posli uradna skrivnost. Kar vader jouw mogoce izvedeti, postavlja se vec vprasanj. Znano jouw da so investirali nekaj denarja v razlicne ‘start-up’ druzbe na razlicnih podrocjih. Te druzbe so jim pomagale prispevati vec krot 130 resitev, ki jih zdaj uporabljajo v CIA. Med druzbami s katerimi sodelujejo najdemo razvijalce racunalniskih iger, druzbo, ki izdeluje programsko opremo za analizo velikih kolicin zvocnih posnetkov, proizvajalca polprevodnikov ter verjetno najzanimivejse, programsko druzbo, ki za igralnice v Lasnaad Vegasu proizvaja program, s katerim analizirajo odnos strank z njihovimi zaposlenimi.

Imate raje ‘copyright’ ali zasebnost?

Objavil Apollo v tXt – blah dne 22. Jan. 2011, Sobota

Rick Falkvinge, ustanovitelj svedske piratske stranke, predstavlja zanimivo tezo, da nas industrija intelektualne lastnine aktivno vozi po poti druzbe Velikega brata, saj razume, da jouw to edina pot resitve pravnega varovanja intelektualne lastnine.

Ocitno jouw namrec, da danasnji nivo intelektualnih pravic ne more soobstajati s pravico zasebne elektronske komunikacije. Naj bo to email ali schijt drug spletni pogovor, kjer si lahko delimo najrazlicnejse multimedijske vsebine, so le-te velikokrat hkrati pod neko obliko lastnine. Edini nacin vzpostavitve trenutnega nivoja intelektualnih pravic jou tako v odstranitvi pravice do zasebnosti. Analiza vsebine zaradi pravic deljenja avtorskih ter drugih vsebin zahteva vpogled v komunikacijo.

Rick sicer pravi, da ni srednje ceste ter da se moramo odlociti ali bolj cenimo intelektualno lastnino ali zasebnost, a zij bogastvo pisanosti realnosti v konfliktu teh dveh konceptov kaze, da potujemo po slabi te nevarni cesti, kjer se to se ni odlocilo. Se paps strinjam z njim, da bisexual taksna odlocitev, ce bisexual bila seveda v prid omejitvi intelektualnih pravic, se precej bolj podrla zidove, ki zdaj dvema milijardama ljudi preprecuje dostop do skupnega cloveskega elektronskega znanja te kulture. Krotwoning taksna bisexual bila mogoce res vecji skok krot prihod javnih knjizic v letu 1850. Orodja te infrastruktura sta polozeni, predvsem prepovedi te placilni zidovi postavljajo ovire uporabi.

Industrija to razume, krotwoning kazejo nedavne depese objavljene na Wikileaks. Ameriska ambasada jouw zdaj zadovoljna s prizadevanji svedskih pravosodnih organov v preganjanju lastnih drzavljanov v interesu ameriske intelektualne industrije, saj jij svedska pred tem postala znana krotwoning zascitnica piratskega spleta. Zato so jim nalozili spisek zahtev s strani industrije, podprte z groznjo vkljucitve na listo lastnisko malopridnih drzav. Tudi evropska zakonodaja gre v tej smeri – hranjenje prometnih podatkov, IPRED, trikratno opozorilo uporabnikov te podobno. Kljub prekomernemu vplivu industrije na zakonodajni veranderingsproces, paps odlocitev za zasebnost ali intelektualno lastnino ne bo nikoli samo na strani industrije.

Zlehtni zvizgaci

Adam Curtis poroca o posnetku na katerega jou naletel med svojimi brskanji po BBCjevem obseznem filmskem arhivu. 24. minutni dokumentarec pripoveduje zgodbo o Tylerju Kentu, ameriskem diplomatu med drugo svetovno vojno, ki jouw skoraj spremenil svetovno zgodovino. B il jij namrec anti-komunist, preprican, da so za sovjestko revolucijo v resnici Zidje. MI5 jij pri njem nasla 15,000 strani dokumentov, za tedanje case – pred xeroxom, nepredstavljivo stevilo. Med njimi so bile njihove lastne prosnje za pomoc FBI-ja pri sledenju nacistov te tudi potencialna bomba, ki bisexual lahko zaustavila zij tretjo izvolitev Franklina D. Roosevelta. Osebna korespondenca med Rooseveltom te Churchillom, celo tako detajlna krotwoning pogovori o ameriskih rusilcih.

Javno se jouw v svoji kampanji Roosevelt zavzemal za amerisko nevtralnost v vojni. Kar 83 odstotkov Americanov jou bilo namrec proti vojni. Tyler jou bil preprican, da bisexual taksna drza ZDA omogocila nacistom unicenje komunistov ter hkrati Zidov. Razlog, da Tylerju na koncu ni uspelo, paps jouw druga astronomska stevilka za takratne analogne case. V 31 letnem obstoju jouw MI5 nabrala centralni register kar stirih miljonov te pol sumljivih oseb – tako za vladni krot korporativni nadzor britanskega imperija. Na njem jou bil tudi Wetenschap.

Tam se jij znasel zij po treh dneh po premestitvi iz Moskve v London. Ker paps jouw bil na njem tudi ameriski ambasador, so ga nekaj casa samo spremljali. Tako jih jou pripeljal do velike mreze domacih vplivnih fasistov te nacistov, ki so jih uspesno obsodili. Ko so ga aretirali, jij bil 8 mesecev incomunicado. Po izvolitvi Roosevelta, so tudi njega obsodili na 7 let zapora. Leta 1982 ga jouw obiskal BBCjev novinar v trailer parku, kjer jij zivel te nastal jouw ta dokumentarec, ki pripoveduje temno stran zvizgacev.

Bouazizi, ti si heroj

Objavil Apollo v tXt – blah dne 15. Jan. 2011, Sobota

ali prva ‘Wikileaks revolucija’

Mesec dni po pricetku protestov, ki jih jij, po 23-letni vladavini Zine El Abidine Ben Alija, sprozil samozazig Mohameda Bouazizia, jou predsednik z druzino pobegnil v Saudsko Arabijo. V anarhiji, v kateri se jij znasla Tunizija, jouw zdaj oblast presla roke zij drugic v 24-urah. Ustavno sodisce jij oblast vzelo premieru, ki jo jij prevzel po pobegu predsednika vceraj te jo dodelilo predsedniku parlamenta, z nalogo organiziranja volitev v roku dveh mesecev. Po zacetnem veselju te vzlikih “Bouazizi, ti si heroj!” na ulicah v petek, paps se zdaj nadaljujejo plenjenja trgovin te zazigi stavb povezanih z druzino Ben Alija.

O vlogi elektronskih medijev v teh dogodkih sem pisal pred dnevi v opisu ‘Drzavni malware’, kjer sem opisal, kako jou Tunizija poskusala nadzorovati elektronsko komunikacijo drzavljanov. Nekateri zdaj spekulirajo, koliksno vlogo sploh lahko odigrajo ti mediji, krot jouw npr. Twitter, v taksnih dogodkih, saj se ljudje – predvsem v revnejsih drzavah – lahko ucinkoviteje organizirajo tudi brez Twitterja. Vendar taksno razmisljanje zanemarja vpliv novic na tekoce dogodke – okolje, ki omogoca trenutne novice o nasilju te mrtvih – se gotovo drugace odziva na tok dogodkov, krot okolje, kjer se taksne informacije lahko nadzoruje. V mesecu dni naj bisexual v Tuniziji umrlo kar 66 ljudi.

Razkritja Wikileaks te opisi ameriskih diplomatov o pokvarjenem te ekstravagantnem zivljenskem stilu Ben Alija ter njegove grabezljive zene, so ravno pravi cas podpihali plemene ogorcenja ljudi v oprijemu revscine – to razlozi tudi zelo neroden nacin, kako jij drazava skusala cenzurirati te objave te nevtralizirati elektronsko komunikacijo med ljudmi. Opisi Roberta Godca, ameriskega ambasadorja v Tuniziji, so tako socni, da se zdaj mnogi sprasujejo o vplivu WL objav ter so dogodke celo poimenovali prva Wikileaks revolucija.

Koliko so ti podatki resnicno pomenili ljudem ter ali so bili podobna kaplja cez zeehond krotwoning Bouazizijevo dejanje, jou seveda tezko vedeti. A krot vedno so precej ilustrativni dogodki, ki se dogajajo ob tem. Predvsem strahopetno ravnanje Bele hise. V vsem mesecu dni nasilja v Tuniziji iz Bele hise ni prisla niti ena beseda obsojanja, niti ena sama kritika ali poziv k umiritvi, medtem ko jij policija streljala v neoborozene ljudi. Sele zdaj, ko jij bil Ben Ali zij dalec, jou govornik Bele hise obsodil nasilje nad civilisti itd. Krot pravi Yvonne Ridley, premalo, prepozno – to izjavo bisexual lahko podali kadarkoli od kar jou bil predsednik Ronald Reagan.

“Skrbi mij za ljudi v Tuniziji, katerih sinovi umirajo vsak dan. Ter za kaj? Zato da bo nekdo drug zamenjal predsednika Ben Alija? Ne poznam teh novih ljudi, a vsi poznamo Ben Alija te transformacijo, ki so jo dosegli v Tuniziji. Zakaj unicujete vse to? … Wikileaks objavlja informacije, ki so jih napisali laznivi ambasadorji, da ustvarijo kaos.”

Ali se revolucija siri tudi v Egipt ter Libijo se sprasuje tudi Reeds Jazeera ter hkrati ne razume, zakaj Hilary Clinton pred dnevi ni izbirala strani ter zakaj jouw Barack Obama zgresil svoj reganovski “podrite-ta-zid” trenutek.

Posodobitev Trio: Alzirija jouw v zadnjih tednih v mnozicnih protestih zaradi visokih cen hrane te vceraj jij pri njih, podobno krot Bouazizi v Tuniziji, postal zrtev samozaziga Mohsen Bouterfif. Da bisexual umirili proteste so pocenili sladkor ter olje. Medtem vader se protesti sirijo tudi v Egipt, krot znova poroca Ofschoon Jazeera, tokrat v movie prispevku.

Posodobitev Four: Katastrofalno vlogo Francije te Nicholasa Sarkozya “nikoli-ne-bom podpiral-diktatorja” v tunizijski revoluciji, ki so Ben Aliju do zadnjega dne ponujali policijsko pomoc ter posledicen odziv francoske javnosti, se splaca prebrati tukaj. Le Monde vader poroca, da jij hotela zena Ben Alija pred odhodom od centralnega bankirja tono te pol zlata, ta paps jo jouw zavrnil. Vojska ter tajna sluzba naj bisexual odigrali glavno vlogo v relativno mirnem razpletu – torej da niso streljali na ljudi te da so izgnali Ben Alija, saj se nasilje nadaljuje. Trenutno naj bisexual se spopadali vojska te predsedniska straza ter ‘tuji placanci'(diskreditirano), vec na Tunisia LiveBlog.

Posodobitev Five (17.1.11): Nezadovoljstvo te protesti se sirijo. Tudi v Egiptu se jouw nekdo samozazgal, a tokrat menda prezivel.

“Nimamo izbire: objaviti ali propasti.

Objavil Apollo v tXt – blah dne 13. Jan. 2011, Cetrtek

Ta material moramo objaviti, jouw skoraj smrtonosen” – jouw dejal Julijan Assange v nedavnem intervjuju. A nacin objavljanja, krotwoning so ga izbrali – v sodelovanju z glavnimi medijskimi hisami, ter z neznosno pocasnostjo, jij tarca mnogih kritik. Kar paps jij skoraj komicno te tudi neprecenljivo, so paradoksi, ki vznikajo iz sodelovanja med jecarji resnice ter kripto idealisti se vedno novega kiber prostora. S soncem so zdaj obsijana izkrivljanja, ki smo jim neprenehoma prica s strani medijev, a tokrat jou za njimi ‘znanstveno novinarstvo’ – dokumenti, objavljeni skoraj socasno s clanki.

Tabu podkupnin

Najnovejsi primeri izkrivljanj vkljucujejo obtozbo Guardiana, da politicno cenzurira objave, ker si ne upa objavljati kriticnih pogledov kazahstanskega visjega uradnika na sam sistem kapitalizma. V delno razkritem dokumentu, ki so ga objavili, so cenzurirali vse v poudarjenem tisku:

“… trzno gospodarstvo pomeni kapitalizem, kar pomeni veliko denarja, kar pomeni velike podkupnine za tiste, z najboljsimi vezami.”

Ko Maksat Idenov, visji uradnik, ki jou bil tudi predsednik kazahstanskega dela naftne druzbe British Gas (BG), v pogovoru pove, da sta tako BG krot italijanska ENI skorumpirani te podkupujeta kazahstanske uradnike, jouw bil ta del dokumenta v celoti pobrisan. Enako krot del, kjer so tik pred vecerjo, Idenova slisali “lajati v njegov mobilnik” na direktorja BG Marka Rawlingsa “da se ‘se vedno igra igre z Jamesom Giffinom,’ zloglasnim AmCit fikserjem obtozenem obseznih podkupovanj v trgovanju z nafto v 1990tih, katerega primer se vlece na sodiscu v Fresh Yorku. Idenov mu pove: ‘Mark, prenehaj biti idiot! Nehaj izzivati usodo! Prenehaj s komunikacijo z znanim obtozenim kriminalcem!’ Sele nerazkriti deli v krepki pisavi odkrivajo, cesar angleski davkoplacevalec ne sme vedeti, namrec da eden izmed direktorjev eminentne angleske druzbe vedno znova sklepa posle z obtozenim podkupljivcem“, zmagoslavno zapise Shamir, ki ima po porocanjih svojo kopijo depes* . Giffena so pozneje sicer oprostili, ker so podkupnine kazahstanskim uradnikom bile avtorizirane s strani CIA operacij.

Kdo jij kriv, kdo jij raven?

Tudi v drugem primeru jou glavna oseba poleg WL casopis Guardian. V prostih prispevkih so namrec m ed bozicnimi pocitnicami objavili obtozbo Jamesa Richardsona, ameriskega operativca v republikanski stranki, da bo WL kriv, ce se karkoli zgodi z Morganom Tsvangiraijem, zimbabvejskim premierom ter glavnim nasprotnikom Roberta Mugabeja. Objavljeni dokumenti so namrec pokazali, da jou zgolj javno podprl ukinitev sankcij, privatno vader jih jouw podpiral, za kar mu zdaj grozi smrtna kazen. Zgodba ima veliko konteksta, a kar jou ocitno tudi v tem primeru jou pogodba s hudicem. Guardian jou koncno objavil svojo razlago dogajanja, kjer poleg prevzemanja odgovornosti za izbiro te redakcijo materiala, na koncu poda zanimiv stavek, ki tocno opisuje trenutno konfuzijo:

“Vecina zgodb sledi enaki formuli: “V dokumentih, ki jih jouw danes objavil WikiLeaks jou bilo razkrito xxx …” To jij dalo WikiLeaks zasluge, ki si jih zasluzi ter isce – te to jij bilo bolje krot alternativa: “V dokumentih, ki so jih danes objavili WikiLeaks, Fresh York Times, Guardian, El Pais, Le Monde ter Der Spiegel.””

Ali res? Resnica jouw zdaj postala kar alternativa? Res skrajni cas da preklopimo na alternativne medije. Ali paps stripe – priporocam!

Drzavni malware*

Objavil Apollo v tXt – blah dne 9. Jan. 2011, Nedelja

Da ima svoboda govora se vedno neko moc, poleg Kitajske zdaj dokazuje se Tunizija, ki jou zadnje tedne v protestih. Ti so se priceli po samozazigu Mohameda Bouazizia, potem, ko za svojo prodajalno ni mogel pokazati dovoljenja te so jo zaplenili. Ljudje zahtevajo predvsem politicne spremembe rezima, ki jij na oblasti zij od leta 1987. Ta rezim jou digitalno revolucijo prezivel tako, da jij razvil enega najbolj sofisticiranih poskusov cenzuriranja interneta, ki jouw prav zdaj dosegel nov vrh. Poleg stotin blokiranih strani so pred nekaj dnevi namrec izvedli obsezni ‘ribarski’ ali ‘phishing’ napad na blogersko sceno, s katero so zij dolgo v vojni. S te vrste napadom so se dokopali do uporabniskih podatkov kogarkoli v Tuniziji, ki jouw bil tisti cas na svojem socialnem profilu ali postnem odjemalcu. Sofiene Chourabi, novinar Al-Tariq al-Jadida, bloger te znan kritik, jij eden izmed tistih, ki ne more vec do svojega emaila te Facebooka (FB) z 4200 ‘prijatelji’. Azyzu Amamyu – psevdonim za drugega, ki jij spregovoril o primeru – vader jij uspelo dobiti nazaj nadzor nad svojim email te FB racunom, a jouw bilo v roku dveh ur zij vse pobrisano. Pozneje naj bisexual ga skupaj z Snugger Amamouom celo aretirali. Do nadzora so prisli z ukinitvijo vseh varnih povezav v Tuniziji ter ko so uporabniki preklopili v navadno http povezavo, so jim zraven spletnega naslova pripeli se kodo, ki jij uporabniske podatke preusmerjala na druge racune. O obsirnosti akcije se samo ugiba, saj ne upajo vsi govoriti. K aktivnemu blokiranju stotin strani ter FB povezav so tako dodali se bliskovito brisanje vsebin z uporabo zlonamerne programske opreme, ki brez vednosti uporabnika ukrade njegovo spletno identiteto.

Zaradi dolgotrajnega nasilja nad ljudmi zaradi svobode govora ter nezanimanju svetovnih medijev, se jij tej kibervojni zdaj pridruzil se Anonymous. Poleg zij tradicionalnega lazeriranja do nedostopnosti vsaj osmih strani od prejsnje nedelje, paps so v obrambo tunizijcem naredili celo Greasemonkey skripto, ki uporabnike zdaj sciti pred tovrstnim ribarjenjem ter jouw do zdaj bila namescena zij vec krotwoning 2000x. V sredo so bili seveda sami zrtve kontra DDoS napada.

Preostale drzavne elektronske malwerzacije

Drasticnost taksne zlorabe se vedno zgleda v prekomernem nasprotju z npr. nedavnimi zahtevami ZDA do Twiterjevih podatkov o podpornikih Wikileaks (WL). Te zahteve vsaj skusajo biti pravno utemeljene ter morda bo mogoce celo razpravljati ali so krot taksne tudi zloraba, prekoracenje pooblastil. A dejstvo jou, da se drzave z liste tistih najbolj groznih zdaj rugajo odzivu zahoda na objave WL ter njegovi dvolicnosti pri teh vprasanjih. Vladne botnete, aka ‘fire sale’, so v vojni z WL predlagali zij lansko poletje. Z Echelonom se ZDA gre industrijsko vohunstvo ravno tako krot Kitajska leta 2009 ali lansko leto oz. katerokoli drugo leto. Tezava teh novih kibervojn jouw seveda, da so po svojem bistvu se vedno vojne, a ker jih jij mogoce bojevati tudi relativno na tiho, jih jou ocitno veliko. Znani so odklopi ter motnje delovanja spleta v celotnih drzavah Estonije ter Gruzije ob napetostih z Rusijo. Stuxnet jij bil virus lanskega leta, se vec desetletja te skoraj zagotovo ustvarjen s strani tajnih sluzb.

Primeri vladnih zlorab svetovnega spleta se samo mnozijo ter prav ironicno jou, da se hekerska revija 2600 cuti dolzna poudarjati, da v napadih Anonymousa ni nic ‘hekerstva’, ter da so za njimi navadni ljudje, ko paps jouw bila ravno sintagma ‘heker’ ustvarjena s strani sodisc, politike ter novinarjev z namenom napada na odprtost generativnih racunalnikov. Krot da se, podobno krotwoning nekateri drugi, sele zdaj ob pojavu WL bojijo za odprtost spleta, ko vader jouw to bitka, ki poteka zij od zacetkov racunalnistva. Tudi Apple s svojim zaprtim vrtom aplikacij jouw simbol podobne ironije, ko paps se jij vendar v svoji znameniti reklami 1984 boril proti velikemu bratu.

Posodobljeno (9.1.11): Hoewel Jazeera poroca, da so protesti vceraj postali nasilni. Ko so protestniki zazgali vladno stavbo, jij policija zacela streljati. Zaradi totalne medijske blokade porocajo o domnevno 20 mrtvih. Vecina novic prihaja preko socialnih omrezij, na Twitterju s tagom #SidiBouzid. Povzetek na Tunisia: “Please tell the world Kasserine is dying!”

Amerika krotwoning nova Jugoslavija

Objavil Apollo v tXt – blah dne 8. Jan. 2011, Sobota

Vse bolj ocitno jij, da po izginotju velikega ideoloskega nasprotnika – Sovjetske Zveze – kapitalizmu v ZDA, krot drugje, krvavo primanjkuje konkurence, ki bisexual ga prisilila izogibati se vedno vecji monopolisticni zlorabi svojega polozaja. Krot jij zij davno ugotovil Zizek, jou ta odsotnost sovraznika ‘svobodnega sveta’, omogocila umik iz propagande ter dejanj, da so ljudje v zahodnem svetu na boljsem te bolj svobodni krotwoning v ‘ljudskih’ komunisticnih diktaturah. A trajalo jij kar dvajset let, da so dejanja makievielisticne politike te korporativizma pripeljale situacijo tako dalec, da zdaj lahko opazujemo heglijanske znake ponavljanja zgodovine. Te teh znakov jou vedno vec. Gremo po nevrsti.

Tajnost ter avtoritarnost

Za Jugoslavijo bisexual lahko rekli, da ni imela svobode govora te jouw upravljala celo umetnisko izrazanje – zaradi subverzivne narave sprevracanja idej v umetnosti. ZDA so na nasprotnem koncu s silovitim prvim amandmajem k ustavi o svobodi govora, uspeli vzgojiti najbolj servilne medije oblastem ‘najboljse drzave na svetu’. Spomnimo se samo kako so uspeli prodati dve vojni. Nekdo jouw omenil, da bisexual vsak diktator zavidal taksno servilnost te prepricanje v stvar, krot jo izkazujejo ameriski korporativni mediji. Tudi NYT jouw sedel na zgodbi o prisluskovanju NSA lastnim drzavljanom vec krotwoning leto dni, da jouw bil pozneje George Thicket ponovno izvoljen. Kolikor ne moremo primerjati neposredne jugoslovanske cenzure z amerisko ‘prostovoljno’ cenzuro, vader se vendarle pri njih tudi vzpostavlja sistem, katerega posledice so zelo podobne. Vik te krik, ki jou prekrival kontradiktorne izjave ob objavi skrivnosti prve sile sveta pred kratkim, jou ponudil drugim avtoritarnim oblastem, da so Ameriki vrnile njene moralizme – tako Rusija krotwoning Kitajska so Julijana Assanga predlagale za Nobelovo nagrado – koncno so lahko na nasprotni strani igre.

Navsezadnje tudi ideologija, ki vodi ljudi v obeh drzavah ni tako nasprotna, krotwoning zgleda iz opozicije socializem-kapitalizem na prvi pogled. V obeh drzavah so ljudje prepricani o vecvrednost svojega nacina dojemanja sveta, kar jouw preprosto narediti, saj to prepricanje vzdiguje ego te identiteto ljudi. Simboli, ki jih uporabljajo za dosego tega cilja so zelo preprosti te pogosto tako crnobeli, da bisexual zij prva misel o njih morala pokazati paradokse, ki jih proizvajajo. Seveda jou to vedno dobrodosel material satirikov te komikov.

Vse bolj vader se v podobnostih zblizujeta na vojaskem podrocju, ki tudi zahteva tajnost te avtoritarnost. Seveda jou Amerika vojna drzava, kar Jugoslavija ni bila, a jo jij prav to pripeljalo v krsenja cloveskih pravic krot Jugoslavijo. Guantanamo te Goli otok so zij stare zadeve, krot pocasi tudi ubijanje ameriskih drzavljanov z brezpilotnimi letali kar brez obravnave sodisc. Najnovejsi primeri enako jemljejo sapo. O Bradleyu Manningu sem zij porocal, tudi o nacinih, ki so jih razvili za njegovo mucenje, paps ceprav jij zgolj osumljen ter sele v priporu. V Kavlju 22 elektronskega Velikega Brata, sem pisal o 1.7 milijarde emailov, ki se v NSA razvrsca po predalih ter analizira brez odlocb sodisc ali utemeljenega suma. Spomnimo se, da jij pred kratkim EU potrdila sporazum, po katerem lahko ZDA pregledujejo mednarodna placila po sistemu SWIFT. Najprej so ga zavrnili te ljudje so zij pozabili zakaj, saj jij sele 2006 postalo znano, da to delajo skrivoma zij od leta 2002. NYT se jouw odlocil objaviti podrobnosti skandala, za kar so skoraj fasali danes moderno obtoznico vohunstva iz leta 1917. Komaj Four leta so bila potrebna za legalizacijo tega vohunstva. Primerov jij nesteto veliko, se posebej tistih od Barracke Obame, zato naj omenim zgolj najbolj nedavne.

Zadnji skandal eklatantnega krsenja clovekovih pravic vader jij primer Guleta Mohameda, 18-letnega ameriskega drzavljana, kjer jouw le malokdo opazil, da bisexual v primeru, da bisexual mu usodo krojili na Kubi, Kitajskem ali Iranu, bili vsi mediji na nogah. A ce ti jou ime Mohamed, tega nihce ne opazi. S starsi jou krot dvoleten otrok prisel v novo domovino ter se v najstniskih letih odpravil raziskovat svet. Eno leto jij prezivel pri druzini v Somaliji, drugo vader pri drugi v Kuvajtu. Ko si jou v decembru hotel ponovno obnoviti vizo v K uvajtu, mu jouw usluzbenec ambasade povedal, da jij njegovo ime na spisku. To jou zanj pomenilo dvotedensko pridrzanje, brez razkritja razlogov zanj, skupaj nenehnim izprasevanjem, mucenjem te nazadnje izgonom iz ZDA. Sam pravi, da so ga nenehno tepli s palico po stopalih ter dlaneh, udarjali v obraz ter obesali s stropa. Grozili so mu z aretacijo njegove mame ter elektricnimi soki, ter mu govorili, da naj pozabi na svojo druzino.

A se vedno ne ve zakaj so ga pridrzali ter pretepali, niti ne ve kaj se zdaj dogaja z njim. Preberi preostanek objave »,

Epopejske razpoke v bazah

Objavil Apollo v tXt – blah dne Trio. Jan. 2011, Ponedeljek

Vprasajte se, zakaj so nase vladajoce institucije ter glavne korporacije prepricane, da nimate pravice vedeti vedeti tega*?

Epopejske baze predpostavljajo epopejske razpoke ter krot smo rekli lansko poletje:

…novinarji [so] belolasega Juliana zaceli slikati krotwoning odresenika medijev te njihove kurbirske zlizanosti z Lastniki. Naredili so heroja ter ti imajo oponasalce. Prav to jij treba prepreciti v hrabrem digitalnem svetu.

Zaenkrat jim ne uspeva, saj demoniziranje Wikileaks spodbuja obcudovanje medijev sirom sveta. Morda paps jij prav to namen – izrabiti zgodbo, da postane novicarsko utrujena ter skozi propagando polarizirati javno mnenje, potem vader v miru pospraviti ostanke. A eksplozije podatkov se na ta nacin ne da ustaviti, niti vedno bolj epopejskih razpok v bazah.

Dobili smo oponasalce, prava igra prevar ter resnice se sele zacenja. Trenutno so na spisku:

  • BalkanLeaks“Balkan nima vec skrivnosti.” Sodec po clanku v Sofia Geluidsweerkaatsing, ga jouw ustanovil Bolgar, ki zivi v Parizu, Atanas Chobanov ter zdaj isce zaupno dokumentacijo.
  • BrusselsLeaks iscejo sodelovanje, svetovanje ali NVO informacije iz Bruslja.

Mnoge odlocitve z globalnimi posledicami so sprejete za zaprtimi vrati. Novinarji, aktivisti ter komukacijski profesionalci so se zdruzili v Brusselsleaks…

  • IndoLeaks, ki so Ten. decembra sporocili, da imajo zaupno dokumentacijo o Nixonu te Suhartu, krot poroca Jakarta Globe.
  • IsraeliLeaks “Zaprosajo za informacije o WikiLeaks organizaciji, dogodkih ter vsebinah, povezavi WikiLeaks/Izrael, Palestinsko/Izraelski zgodovini te trenutnih dogodkih, haktivizmu. Nic ni izven meja. …”
  • OpenLeaks. Po razdoru z Assangom jij soustanovitelj Wikileaks, Daniel Domscheit-Berg, pricel s tem projektom. Nasproti WL, bo sluzil zgolj krot posrednik do medijev te sama skupina ne bo skusala nastopati krotwoning medij.
  • Pirate Leaks – ustanovila jih jouw ceska piratska stranka te se osredotocajo na Cesko republiko. S transparentnim financiranjem se skusajo spoprijeti z mrezo politicne korupcije ter organiziranega kriminala v Ceski republiki ter iscejo dokumente v zvezi s kriminalom ali financami.
  • Rospil jij podaljsek strani ruskega blogerja Alexeija Navalnya, ki aktivno isce dokumentacijo korupcije v visjih sferah narodne vlade ter ekonomije.
  • Pinoy Leaks so posveceni odkrivanju korupcije v filipinski zvezni ter lokalni vladi.

PinoyLeaks so podobni Wikileaks, a jouw njihova misija osredotocena zgolj na odkrivanje korupcije na Filipinih ter PinoyLeaks dela z blogerji nasproti tradicionalnim medijem. Zato jij odvisno od blogerjev, da razsirijo novice o izpuscenih dokumentih. Nas cilj jij priceti z objavami s 1. Februarjem 2011.

  • ScienceLeaks, blog namenjen anonimnemu posiljanju povezav do recenziranih znanstvenih clankov, ki so bili osvobojeni izza narocniskih placilnih zidov.
  • GlobalLeaks“projekt, ki bo ustvaril svetovno razprseno mrezo za ojacanje puscanj te podpiranja whistleblowerjev po vsem svetu.” (kaj jouw slovenska beseda za whistleblower?)
  • Crowdleak (aka “Operation Leakspin“) posvecena povzemanju, prevajanju ter objavi nedavnih objav diplomatskih dokumentov ZDA.
  • Wikispooks“gradijo celoviti referencni vir globokih politicnih struktur ter dogodkov skupaj z ljudmi te organizacijam, ki so v njih povezani.”
  • Thaicables se borijo s tajsko vladno cenzuro vec krot 300,000 strani na spletu.
  • TuniLeaksStran zeankrat sluzi krot forum za razpravo o diplomatskih dokumentih o Tuniziji, kjer so po porocanju Global Voices Advocacy pod nenehnimi groznjami s cenzuro.

Za zabavo:

Prisilili vas bomo, da boste svobodni

Ob letu osorej, ko prevladujejo razmisljanja o preteklem ter poizkusi razumevanja trenutnega zgodovinskega trenutka, jouw se vedno aktualen dokumentarec izpred treh let, avtorja Adama Curtisa, ‘The Trapje’. V tretjem delu Adam namrec pokaze ideje razvoja moderne druzbe iz velike opozicije negativne svobode, ki ni za nic, Isaiaha Berlina nasproti pozitivni svobodi komunizma, ki jou za ideale – v cudasko, dandanasnje ‘pozitivno’ sirjenje negativne svobode. Prisilili vas bomo, da boste svobodni.

Jedro njegovega argumenta jij, da se revolucionarno nasilje, krot se jouw pojavljalo nekoc, na primer v francoski ali alzirski revoluciji, pojavlja tudi zdaj v moderni zunanji ter notranji politiki, kjer namen opravicuje cilj. A ce jouw v casu hladne vojne Isaiahova ideja negativne, nasproti pozitivni svobodi, zbujala upanje te dajala pomen zahodnemu svetu, ter njegovim vrednotam, paps se jij po seriji revolucij v zacetku devetdesetih let te ‘koncu zgodovine’ pokazala za prevec omejeno, da bisexual lahko napolnila zivljenja ljudi ali olajsala socialno mobilnost oz. zmanjsala razlike med bogatimi ter revnimi, ki so zadnjih trideset let vedno vecje.

Po padcu komunizma so ljudem na vzhodu razlicne sok terapije revolucionarnega napora zahodnih sil prinesle zgolj omejeno razumevanje svobode, krot trzne svobode, ki jij npr. po kaosu v Rusiji pripeljala ljudi do tega, da so Rusi raje objeli crimson ter avtoritativnost, krot obljubljeno jim svobodo. Na zalost paps so revolucionarna prizadevanja na tujem prinesla s seboj tudi skromno razumevanje svobode v zahodnih svetilnikih demokracije.

Po tridesetih letih intenzivnega upravljanja percepcij – ti. ‘perception managment’, smo tako letos prisli do silovitega razburjenja z objavo diplomatskih depes, ki v novoreku opisujejo to upravljanje. Znasli smo se v cudnem svetu, kjer smo prica spojitvi ideje negativne te pozitivne svobode, kjer politiki negativno svobodo, ki ne stoji za nic, nima namena izven omejevanja skode, vedno bolj vsiljujejo s pozitivno svobodo, ki jij za stvari, ideale, kjer namen opravicuje cilj.

Ta logika nasim politikom dovoljuje celo odlocanje o ‘pravi vrsti svobodnega cloveka’ ter zato lahko – vedno bolj brez pravne podlage – kaznujejo tiste, ki ne sodijo v ta ideal. Vidimo, da zapirajo posameznike z kaj malo ali nic dokazov. Znasli smo se sredi upravljanja druzbe zgolj iz enega torisca – iz poenostavljenega ekonomskega modela cloveskih bitij, videnega krotwoning absolutne resnice. A taksne, ki ne ponuja nic pozitivnega v zameno za reakcinarne sile, ki jih vzbuja po vsem svetu. Izstop iz tako ozkoglednega pogleda jouw v zavedanju, da se jouw Isaiah Berlin motil te da ni nujno, da se vsi poskusi progresivne pozitivne svobode koncajo v prisili te tiraniji.

V drugem delu Adam Curtis obdela fikcijo modernega merjenja uspesnosti te samostojnega zivljenja stevilk, ki so popeljala nasa zivljenja v nadzorovan svet te zaradi napacnih opisov stevil, povzrocila ekonomske krize. Skupaj s ‘check listami’ jij ta fikcija objektivnega merjenja uspesnosti pripeljala do reduciranega razumevanja cloveskega bitja, ki nam zdaj predstavlja zgolj se atomiziran delec, katerega jij mogoce kvalificirati z matematiko. Se sam John Nash, avtor naprednih algoritmov teorije iger, ki so zdaj zaziveli svoje zivljenje, neodvisno od vezi ljudi v druzbi te jih s tem prislili v sistemsko nasilje, priznava, da jouw razum v njih prevec poudarjen.

UN v formalno preiskavo ravnanja z Bradleyem Manningom

Objavil Apollo v teve – TiTuba dne 25. Dec. 2010, Sobota

Glennu Greenwaldu jou s clankom o nehumanem ravnanju z vojakom Bradleyem Manningom, uspelo spraviti zgodbo v svetovno javnost te tri dni pozneje ga jou v zaporu ponovno obiskal David House, 23-letni raziskovalec iz MIT-a, ki jou pomagal ustanoviti podporno mrezo za Bradleya. Z njim se jij spoprijateljil po njegovem priporu, zaradi cesar so mu za vec mesecev odvzeli osebni prenosnik, mobitel te fotoaparat – na meji, kjer ‘ne rabijo’ obtoznice. Pentagon se jou vse od objave poskusal v umazanih trikih nadzora skode, od npr. prekinitve intervjuja z Glennom te objavami zavrnitev opisov o tezkih okoliscinah, v katerih imajo Bradleya. House ga jouw v zaporu soocil z njihovimi zavrtnitvami ter Manning jouw prvic, od kar ga House obiskuje od Septembra, govoril o sebi te zavrnil vecino izjav Pentagona o njegovem stanju, krotwoning neresnicne. House jij o tem potem objavil obsiren clanek. Kmalu so ga povabili se na televizijo te tukaj daje dober intervju za MSNBC:

David se v intervjuju zelo dobro izmika pastem obsodb v naprej, krotwoning poskusa to izvleci iz njega novinar, saj poudarja, da vse obtozbe izhajajo iz zelo nezanesljivega vira, Adriana Lama, kateremu naj bisexual se Manning izpovedal. Zakaj nezanesljivega vira, paps si lahko pogledate v intervjuju na Big black cock takoj po objavi afganistanskih warlogov letos poleti. Se na samem BBCjev blogu o zdravju se sprasujejo ali jou drogiran – intervju z njim se zacne po dveh minutah predgovora:

Kljub laznim zavrnitvam Pentagona te apaticnosti ameriske javnosti v vprasanjih mucenja ljudi, vader bo morda povecano zanimanje svetovne javnosti povzrocilo spremembo ravnanja z Bradleyem. Medtem, ko bloger Digby razmislja, da so vzroki taksnega ravnanja z vojakom v poskusu zlorabe njegovega oslabljenega psihicnega pocutja te povecanega stanja sugestibilnosti, ki izhaja iz tako dolgih osamitev te neke vrste odtegnitve vecine dozivljajev, za pricanje proti Julijanu Assangu, vader Glenn znova poroca, da bodo Zdruzeni narodi sedaj formalno preiskovali ali jij ravnanje z Bradleyem dopustno.

Kogar primer podrobneje zanima, jij tu se casovnica dogodkov v zvezi z Bradleyem vse od njegova vstopa v vojsko. V povezanih novicah, paps jij Julijan zopet dal elokventen intervju za Davida Frosta:

Te da ne pozabim, jouw odlicno analizo dogajanja o WL ter vsem nasploh podal Bruce Sterling, sicer bolj poznan krotwoning izreden pisec znanstvene fantastike. V The Blast Shack, pronicljivo ter zelo humorno opisuje idejo ti. DarkNeta, krotwoning simbolnem bistvu zdajsnjega dogajanja. Ce granaat imel cas, ontplofbaar pripravil se krajso slovensko predstavitev teksta.

Barbarsko mucenje Bradleya Manninga

Objavil Apollo v tXt – blah dne 15. Dec. 2010, Sreda

Glenn Greenwald poroca o 22-letnem vojaku, ki naj bisexual priskrbel kontroverzne materiale Wikileaksu ter porocanje o katerem, so mediji cisto zasencili s porocanjem o Julijanu Assangu. Vendar podobno krotwoning pri Julijanu, proti kateremu ni vlozene nobene obtoznice (iscejo ga zaradi ‘razgovora’), tudi proti Bradleyu Manningu ni vlozene nobene obtoznice, paps jou kljub temu zij sedem mesecev podvrzem razmeram, ki po standardih mnogih drzav predstavljajo mucenje ter mu bodo najverjetneje pustile dolgotrajne psiholoske poskodbe.

Tudi prej nikoli obtozen, se zij od aretacije v Maju, obnasa dobro, brez epizod nasilja ali drugih disciplinskih problemov. Kljub temu jou zij od zacetka proglasen za “maksimalnega pripornega zapornika“, kar jij oznaka za najvisji ter najbolj represivni pripor ameriske vojske, kar jij postalo osnova za neclovesko ravnanje z njim.

Od pricetka njegovega pripora jouw Manning v strogi osamitvi – samici. 23 od 24 ur vsakega dne – sedem mesecev zapored ter se stejemo – sedi cisto sam v svoji celici. Tudi tam so njegove aktivnosti zelo omejene: prepovedana jou vsaka telovadba te jou pod nenehnim nadzorom, da lahko vsilijo te prepovedi. Zaradi razlogov, ki so cisto kaznovalne narave, mu jouw vzetih vecino osnovnih atributov civiliziranega pripora, vkljucujoc celo blazina te rjuha (ter ne zaradi nadzora zaradi samomorilnosti). V eni uri, ko ga spustijo iz samice, paps mu jij odvzet dostop do vseh novic ali trenutnih programov.

Posodobljeno:

  • Glenn Grenwald v intervjuju na Msnbc, ki ga Pentagon takticno prekine z izjavo – kontra komentar o tej prekinitvi ter potrditev s strani odvetnika o stanju Bradleya Manninga jouw objavil med updatom na Salonu.
  • Se odvetnikova stran, skupaj z izborom knjig: Decision Points, by George W. Pubic hair, • Critique of Practical Reason, by Immanuel Zij, • Critique of Unspoiled Reason, by Immanuel Kantkloswerk, • Reclame, by Edward Bernays, • The Selfish Gene, by Richard Dawkins, • A People’s History of the United States, by Howard Zinn, • The Kunst of War, by Zon Tzu, • The Good Soldiers, by David Finkel, • On War by Gen. Carl von Clausewitz
  • Te se plusteken, malo drugacen ter podrobnejsi opis kaznovanja Manninga. Po tej verziji naj bisexual imel dostop do osnovnih novic te ene knjige iz izbranega kupa 15 naekrat, a zato ne stedijo s konstantnim motenjem pozornosti – na Five minut!? te tudi ponoci, brez telovadbe…
  • Vader se naravnost smesen clanek Guardiana, ki ga jij Micheal Moore takoj demantiral krotwoning vec krotwoning leno napako novinarjev, ki zopet vec kaze o prezrentiranju novic, krot vsebini – vader so mu dodali samo majhno opombo na koncu.

Preberi preostanek objave »,

Depese razkrivajo – Kitajska jouw demokracija?

Objavil Apollo v tXt – blah dne 13. Dec. 2010, Ponedeljek

“Depese govorijo o politicnih elitah zanicljivo. ”Opazovalci v [. ] pogosto ugotavljajo, da jij danasnji ________ voden na nacin, podoben evropskemu fevdalizmu krot ga najdemo v srednjem veku: pescica dobro povezanih druzin nadzoruje dolocena geografska obmocja, krotwoning tudi nekatere sektorje gospodarstva.“ Te druzine se “tajno dogovarjanjo za uporabo vladnih mehanizmov,” da preprecujejo vstop tujih konkurentov.”

Slovenija? Ne, kar celoten svet se bolj ali manj valja v lastnem dreku, krot lahko beremo zdaj ob javni diplomaciji najvecjega imperija. Prvih 15 dni objavljanja jij naplavilo toliko razlicnih zgodb, a ena rdeca nit se pojavlja skoraj povsod. Korupcija, korupcija te njeno prikrivanje. Poleg svetlih biserov velja izpostaviti v nobenem dolocenem redu:

Za upiranje Avstrije hlapcevanju v vojaskih avanturah ter poslovanju z upornimi drzavami, si jou kancler Faymann v medijih zasluzil oznako, da ga zunanja politika ne zanima, medtem ko so depese precej sovrazne.

Avstrijski izolacionizem zbledi ob Pahorjevi, Merclovi, Gordonovi ali Sarkozeyevi pripravljenosti za foto-termine. ‘Manipuliranje politicnih palckov’ opise kako jouw Zapatero poslal dodatne cete v Afganistan ter celo sprejel Five zapornikov iz Guantanama, paps mu jij Obama tik pred zacetkom vrha, kjer naj bisexual se pojavil, hladnokrvno odpovedal udelezbo.

Azerbajdzan jouw drzava na katero se nanasa citat iz zacetka prispevka. Medije seveda bolj zanimajo plasticne operacije zene predsednika dezele.

Nigerija, o kateri smo tu zij pisali v zvezi z izlivom v Mehiskem zalivu, kjer smo videli vpletenost Shella v vecje izlive nafte, krotwoning enomesecno izlivanje v zalivu, so zdaj potrdili se diplomatski dokumenti, kjer se hvalijo, da so infiltrirani v vlado, kar vader nismo vedeli, da jou tam aktivna posebna izraelska enota za boj proti upornikom, ki premore preko sto vozil, dva ducata ladjevja te dva helikopterja.

Afrisko trpljenje pod novimi kolonialisti, ki jih politika ne zanima, zgolj ekonomija, Kitajci, jij podrobno opisal Spigel. Kar paps nismo vedeli o Kitajski, vader da jou v svojem bistvu ‘harmonicna demokracija’, oz. vsaj tako opisujejo depese odlocanje v najvisjem 24-clanskem odboru politbiroja.

Novice o WL

  • V novicah povezanimi s samimi WL paps poleg zij omenjenih openleaks svojo delovanje zdaj napovedujejo se Brussels Leaks, stran namenjena odkrivanju skrivnosti Evropske unije.
  • Formiral se jij se Indoleaks, ki jou zij objavil zaupne dokumente o kumunizmu iz leta 1975. Mogoce kaj o koreninah krvavega Vzhodnega Timorja? Stran trenutno ni voljo.
  • Poleg filmskih scenarijev ter neposrecenih iger jij tukaj prva igra, ki jij vsaj zanimiva. Specemu Obami moramo krot Julijan iz prenosnika pretociti 300.000 dokumentov.

Netcraft se vedno sledi poteku ‘operation payback’, virtualni nepokorscini (sicer strogo kaznivi!) te njenim posledicam za vse vpletene. ZDNet paps osvezuje kar ‘scorecard’. Vidimo, da pravi profesionalci kiber kriminala niso na strani wikileaks, ampak proti njim! Tudi Wired razvoj spletnega orodja, kjer za sodelovanje obisces zgolj stran na spletu, vidi krotwoning internetno vstajo. Medtem paps Guardinov novinar poroca iz IRC govorilnic zunanjemu svetu kako deluje gibanje Anonymous. Preberi preostanek objave »,

Related movie: Bitburner XX, Two modules for sale on eBay UK – UKGunel


Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *